Izvleček

V prispevku je predstavljena metodologija za dasimetrični razvoj podrobne populacijske karte za mestno okolje. Izračun prebivalstva temelji na povezavi nacionalne podatkovne baze o stavbah (BDOT) z razpoložljivimi statističnimi podatki o gostoti prebivalstva. Praktični primer smo izdelali za območje mesta Krakov, pri tem smo uporabili visokokakovostne demografske podatke, povezane s prostorskimi enotami mesta. Zemljevidi prebivalstva so bili izdelani na več načinov, pri čemer so bile upoštevane značilnosti in lokacije stavb. Faza optimizacije je temeljila na ustrezno prilagojeni površinsko uteženi metodi korelacije na podlagi globalnega števila prebivalcev v mestu, referenčni pa so bili statistični podatki 141 mestnih prostorskih enot. Dobljeni rezultati upravičujejo členitev območij enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Prvotna opredelitev med številom prebivalcev in stanovanjsko površino stavbe (41 m2/osebo) se je po optimizaciji spremenila: za območja enostanovanjskih stavb (84 m2/osebo) in območja večstanovanjskih stavb (37 m2/osebo). Zaradi tega so se napake MAPE izboljšale z 48 % na 30 % in napake RMSE z 2896 na 2684. Po naknadni členitvi mestnih enot glede na povprečno površino na prebivalca so se parametri zmanjšali na: MAPE 10 %, RMSE 1146.

Ključne besede: demografski podatki, dasimetrično modeliranje, topografski podatki, nacionalna baza stavb