Degradirana območja kot prostorski potencial v urbanističnem planiranju na primeru Banjaluke

Brownfields Data as a Spatial Resource for Spatial Planning: A Banjaluka Case Study

Avtor(ji):

Ana Špirić, Aleksandra Đukić, Vedrana Ikalović

Izvleček:

V postindustrijski dobi so se številna mesta srečala s propadanjem tradicionalnih industrijskih panog, kar je privedlo do širokega razmaha degradiranih območij. Opuščena industrijska območja so pomemben prostorski potencial, njihova revitalizacija pa priložnost za trajnostni urbani razvoj mesta. Zato je za snovanje prostorskih strategij za trajnostno revitalizacijo degradiranih območij potrebno poglobljeno razumevanje prostorskega značaja in razporeditev degradiranih območij. Ta tematika za mesto Banjaluka (Bosna in Hercegovina) še ni bila raziskana, prav tako v njem niso identificirana ali evidentirana degradirana območja. Pri v članku opisani raziskavi so degradirana območja v Banjaluki evidentirana na podlagi zgodovinskih podatkov in znanstvene literature ter razpoložljivih GIS-podatkov. Analiza degradiranih območij je opravljena z vidika njihove prostorske razmestitve in prostorskih značilnosti. V raziskavi je ugotovljena neenakomerna razporeditev aglomeriranih in razpršenih degradiranih območij znotraj mesta ter obstoj različnih vrst degradiranih območij, ki so kategorizirane na podlagi njihovega razmerja do mesta, okolja in medsebojnih razmerij. Raziskava prispeva k prostorski opredelitvi degradiranih območij na podlagi modela prostorske analize, ki temelji na teoriji industrijske lokacije. Poleg tega raziskava podpira pomembnost vključevanja degradiranih območij v urbanistični in prostorski planski proces.

Ključne besede:

degradirana območja, prostorska razporeditev, industrijska geografija, urbanistično načrtovanje, geografski informacijski sistem (GIS), Bosna in Hercegovina

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2025.03.366-385

Citation:

Ana Špirić, Aleksandra Đukić, Vedrana Ikalović (2025). Degradirana območja kot prostorski potencial v urbanističnem planiranju na primeru Banjaluke. | Brownfields Data as a Spatial Resource for Spatial Planning: A Banjaluka Case Study. Geodetski vestnik, 69 (3), 366-385. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2025.03.366-385